OZONACIJA IN NAPREDNA OKSIDACIJA PRI POSTOPKIH PRIPRAVE IN ČIŠČENJA VODE - 1. del: Osnovne lastnosti in področja uporabe
Ozoniranje je postopek, ki se za različne namene oksidacije uporablja že od sredine 19. stoletja. Kot sredstvo za pripravo in čiščenje vode je v uporabi od konca 19. stoletja, sprva prvenstveno kot izredno učinkovito biocidno in dezinfekcijsko sredstvo. Ozon lahko s snovmi v vodi reagira tako z neposrednimi reakcijami kot tudi posredno preko verižnega razpada na (hidro)peroksilne ione, (hidro)peroksilne radikale, hidroksilne radikale (HO•), superoksidne radikale in ozonidne anione oz. radikale. Slednji so še posebej močne reaktivne spojine, ki neselektivno in hitro reagirajo z mnogimi, predvsem organskimi, onesnažili v vodi in jih učinkovito oksidirajo, povečini v manj problematične spojine ali jih (organske) celo mineralizirajo. Oksidaciji s hidroksilnimi radikali blizu standardnih pogojev (IUPAC: 25°C, 1bar) pravimo napredna oksidacija. Poleg uporabe ozona se za generacijo hidroksilnih radikalov v praksi najpogosteje uporabljajo še kombinacije z vodikovim peroksidom, UV svetlobo ter redkeje ultrazvokom. Napredna oksidacija je v zadnjih treh desetletjih vse pogosteje uporabljen postopek priprave in čiščenja vode, v svetovnem merilu na področjih javne vodooskrbe, pripravi in čiščenju industrijske ter posebnih vrst odpadne vode. V prvem delu izobraževanja so predstavljene osnovne lastnosti postopkov ter področja njihove uporabe.
Cena: 104€
Za ogled predavanja boste prejeli 2 kreditni točki (2 KT)
Videogalerija
PrijavaZa ogled videoposnetkov morate biti prijavljeni.